Obetal se je lep vikend. Kolesarjenje po svežem zraku, v varnem okrilju kolesarske poti od Mojstrane do Rateč (in naprej po italijanski strani) po trasi nekdanje ozkotirne železnice, je zvenelo izjemno mikavno! In smo šli. S posteljnino, tendo ter kamp pohištvom in ostalo »kramo«, varno pospravljeno v šotorski prikolici ter kolesi, kolesarsko prikolico in otroškim vozičkom v umetelno naloženem avtomobilu.
[Besedilo in fotografije: Marko Podjaveršek]
Potovanje s šotorsko prikolico se skoraj ne razlikuje od običajnega potovanja z avtomobilom, saj med vožnjo brez težav pozabiš nanjo. Tako lahka, agilna in predvidljiva je, le pri parkiranju je potrebnega nekoliko več prostora in spretnosti ali pa le improvizacije. Ob prihodu v kamp nas je prijetno presenetila nova recepcija, navdušeni pa smo ugotovili, da je v kampu, kljub poletni večji zasedenosti, na voljo še precej lepih parcel, vključno z odlično infrastrukturo.
Za našo nadobudno kobacalko smo izbrali sončno parcelo z najmehkejšo travno preprogo, ki je bila, kot se je izkazalo kasneje, prava uspešnica.
Na srečo je bil naš »vikend apartma« postavljen res hitro in potrpljenje otroka, opazujočega iz varnega avtosedeža, ni bilo na pretirani preizkušnji. Našo šotorsko prikolico, Comanche Montano - z imenom kot nalašč za kampiranje pod gorami, je mogoče postaviti brez velikega truda in celo brez klinov. Seveda z dvignjenim podom, kar je sploh fino zaradi podlage, ki je lahko tudi trda ali razmočena. V svežih gorskih nočeh je ogrevanje Montane bistveno lažje kot v klasičnem šotoru, o udobnejšem spanju na klasični postelji pa nima smisla izgubljati besed, saj so to že pregovorne prednosti brakic.
Baby-friendly camping
Kolesarska prikolica v akciji
Ko nas je skozi veliko okno zbudilo sonce in razveselil pogled na Špik, smo se odpravili do bližnjega Hotela Špik na zajtrk. Ta je bil res »ta pravo« razvajanje za nekoliko premražene kampiste. Kamp navdušuje s svežim zrakom, prelepo naravo, razgledom, urejenimi sanitarijami in nenazadnje tudi bližino Save Dolinke ter naše najljubše kolesarske poti. Nanjo smo se z največjim veseljem podali, seveda s kolesi in v kolesarski prikolici udobno nameščeno in nasmejano 11-mesečno navihanko.
Presenetilo nas je, koliko pogledov je na poti skozi Kranjsko Goro pa vse do Rateč požela naša odprava. Kot kaže so kolesarske prikolice še vedno atrakcija, pa čeprav jih na naših cestah in ulicah videvamo že dolgo, so namreč nepogrešljiv dodatek za aktivne družine. S kolesarsko prikolico smo prikolesarili vse do Planice, Zelencev in jezera Jasna. Vse našteto priporočamo družinam tako z malimi kot večjimi otroki, pa naj bo za vikend izlet ali daljše kampiranje. Mi smo si »za prihodnjič« izbrali ogled Martuljških slapov ter piknik ob reki.
Na svidenje, lepa Gorenjska!