Peter Četina je s svojo družino za počitnikovanje izbral vselej navdušujočo in ogleda vredno Italijo. Pot s Camp-letko, katere lastnik je že tri leta, jih je zaradi majhne teže prikolice (250 kg), vodila vse do večnega Rima in svetega Vatikana, pa do Orvieta, Assisija, Siene, Firenc in toskanskih gričev. Kljub temu, da jih je ujelo kar nekaj močnih neviht, so se s poti vrnili polni lepih spominov in fotografij. Delček tega so bili pripravljeni deliti tudi z vami in nami.
[Besedilo in fotografije: Peter Četina]
Kampiranju v Rimu
Na osemdnevnem družinskem počitnikovanju po Italiji smo prenočevali v dveh kampih. Prvi je bil kamp Flaminio v Rimu. Pred vhodom kampa se nahajata železniška in avtobusna postaja. To je bilo za nas preprosto idealno. Za štiri dni smo parkirali avto (in seveda Camp-letko) ter za odkrivanje večnega mesta uporabljali javni prevoz. Tako smo si, neodvisno od običajno natrpanega utrnika agencij, lahko v miru ogledovali trge, cerkve in palače … Ko smo se prijetno utrujeni vrnili v kamp, nas je ta razvajal z lastnim bazenom, lepo zeleno in mirno okolico ter bližnjo trgovino za dopolnitev zalog sveže hrane.
Kampiranje ob Transimenskem jezeru
Po štirih dneh kampiranja na pragu Rima smo, v nekaj minutah - kot običajno, pospravili našo Camp-letko in se odpravili v osrčje Apeninskega polotoka, vse do kampa Badacio ob Transimenskem jezeru. Na poti smo izkoristili lokacijo idiličnega mesta Orvieto, ki se nahaja na gori. Kljub zelo ozkim srednjeveškim ulicam smo se brez težav zapeljali skozi mesto, vse do parkirišča v samem centru mesta. Ta kamp je bil odlično izhodišče za nepozabne vsakodnevne izlete v Toskano, Perugio in Umbrijo. Slovita mesta, vredna ogleda, kot so Assisi, Siena in Firence, so bila oddaljena le od 50 do 70 kilometrov.
Odporni na dež
Čeprav smo imeli na potovanju nekaj dni vročega, sončnega vremena, pa so nas spremljale tudi bolj ali manj močne nevihte. Vendar to še zdaleč ni pokvarilo našega razpoloženja. Znova smo spoznali, da je šotorsko platno Camp-letke močno in dobro zaščiteno pred vdorom vode. To velja tako za čas bivanja, kot za čas potovanja. Na poti domov nas je doletela zelo močna nevihta z dežjem in vetrom. Ko sem čez nekaj dni odprl prikolico in preveril, če je notranjost »preživela« obilno deževje, sem zadovoljno ugotovil, da v prikolico ni vdrla niti kapljica vode. Na seznam mest, ki je smo jih doslej obiskali s šotorsko prikolico (Pariz, Barcelona, Bilbao, Amsterdam ...) smo tako navdušeni dodali še Rim in toskanska mesta.
Vatikan
Družina v Firencah
Ustvarjalno kuhanje na poti
Je Camp-letka zamikala tudi vas?
