Velika, težka in (pre)draga počitniška vozila so se po mnenju mnogih že preveč oddaljila od samih korenin oziroma prvin sonaravnega kampiranja in potovanj v pravem nomadskem slogu. Zato se na ceste znova vračajo nekdaj izjemno priljubljene šotorske prikolice. Te na taborjenju nudijo več udobja kot šotori, med vožnjo pa so veliko bolj obvladljive kot velike prikolice in avtodomi.
[Besedilo in fotografije: Jure Gregorčič, vir: AMZS Motorevija]
Sodobne šotorske prikolice gredo v korak s časom in so napredovale tako po udobju kot tudi po zmožnosti kljubovanja vremenskim vplivom. Največje in najkakovostnejše šotorske prikolice danes omogočajo zelo kakovostno, celo prestižno bivalno udobje z razkošnimi spalnicami, polno opremljeno kuhinjo z masivnim pultom, tekočo vodo in celo karbonskim ogrodjem ter ventilatorjem, ki vpihuje zrak, da se šotor sam dvigne iz podvozja. Cene za najdražje presežejo 20 evrskih tisočakov, a potem taka platnena rezidenca dejansko ponudi sodobno glamping izkušnjo oziroma tako imenovano glamurozno kampiranje v naravi.
Rdeča nit večine šotorskih prikolic pa je kljub vsemu praktičnost, predvsem na poti. Take prikolice so res zelo enostavne za vleko. Tudi, če ne obvladate vzvratne vožnje, so dovolj lahke, da jih hitro odklopi in obrne vsaka odrasla oseba. Zložena in pripravljena za vožnjo pa “šotorka” v širino ne presega širine osebnega avtomobila, je nizka in ne povzroča dodatnega upora, kar pomeni praktično nespremenjeno porabo goriva. Večina šotorskih prikolic s skupno dovoljeno maso praviloma ostaja znotraj meje 750 kilogramov, kar pomeni, da je vozna s tretjo tablico in ne rabi lastne zavarovalne police, tablice in prometnega dovoljenja. Brez težav jih vlečejo tudi manjši avtomobili. Cene tovrstnih prikolic se danes gibljejo od 5 pa do 15 tisočakov. Lažje je tudi njihovo zimovanje, saj jih je zaradi nizke višine mogoče spraviti v vsako garažo ali nadstrešek.
Na poti
Prednosti kompaktnih dimenzij in majhne mase se poznajo na asfaltu. Potovalna hitrost je lahko višja, prehitevanja varnejša, prikolica je manj občutljiva na bočni veter. Na dobrih 600 kilometrih poti smo v povprečju beležili le dva decilitra večjo porabo goriva na 100 kilometrov. Na pokrov šotora je mogoče namestiti še prtljažnik za prevoz koles, na rudi pa je nameščen velik poliestrski boks, v katerega gre precej dodatne opreme. Tako se razbremeni prostor v prtljažniku avtomobila. Res pa je, da na rudo sodijo lažji kosi opreme, ker ima vlečna kljuka predpisane vertikalne obremenitve.
Dve spalnici in štiri ležišča v desetih minutah
Pri španskem Comancheju so si montano, ki smo jo preizkusili na vikend izletu, zamislili kot učinkovito potovalno prikolico. Se zelo hitro postavi, je precej stabilna v vetru in njen šotor stoji brez vsakršnih klinov. Za dodatno stabilizacijo, če je ta potrebna, sta dovolj dva sidrna klina na dveh vogalih po diagonali šotora. Zaradi teh dejstev je lahko uporabna praktično vsak vikend in ne le za daljše počitnice. Samo odločiti se je treba in družina je hitro na poti.
Postavitev šotora je povsem enostavna in res hitra. So pa potrebne štiri roke, torej sodelovanje dveh oseb. Šotorska nadgradnja se odpre kot knjiga, za dvig platna oziroma strehe je treba le odpeti in ponovno zapeti dva zatiča in raztegniti dve podporni palici. 8,5 kvadranta metra velik šotor (3,51 × 2,42 m) z dvema spalnicama in štirimi ležišči – dve postelji 121 × 200 cm z letvenim dnom in pravo vzmetnico – je lahko postavljen in pripravljen za uporabo v desetih minutah. Postelji sta udobni, zaščiteni pred mrčesom in pregrajeni z bombažno zaveso. Vzmetnica se lahko postavi še v obliko oblazinjene klopi.
Kampisti seniorji se bodo iz apartmajev lahko vrnili pod platno
Pohvalo si zasluži še dejstvo, da je predprostor, tako kot spalni del, dvignjen od tal in vdelan v osnovni šotor. To pomeni, da se s to prikolico v kamp lahko vrnejo tudi seniorji, ki so nekoč uživali pod platneno streho, a jim zdravstvene težave ne dopuščajo več spanja na tleh. Leganje na posteljo in vstajanje je v taki platneni garsonjeri na kolesih veliko bolj prijazno, poleg tega pa je telo odmaknjeno od vlage in hladnega vpliva tal. Poletni naliv preprosto odteče pod prikolico in tkanina sploh ne pride v stik z razmočenimi tlemi. Kdor je hudo nevihto kdaj preživel v šotoru, se bo v tej prikolici počutil skoraj kot v zidani hiši. Za doplačilo je na voljo še tenda, ki poveča pokrito površino za pravo jedilnico v naravi.
Debelo platno plus za hladnejše noči, minus pa na soncu
Šotor je narejen iz čvrstega gosto pletenega bombažnega platna, ki prav pride v hladnejših območjih. Pri poletnem bivanju ob morju pa je tako platno zaradi temno zelenih površin lahko precej (pre)vroče. Vsekakor priporočamo senčno parcelo in želeli bi si še kakšno dodatno zamreženo okno za prezračevanje šotora, ki v hudi vročini ni najboljše. Montana je bolj primerna za bivanje v gorskih kampih in ob rekah ter jezerih kot pa ob morju sredi poletja. Gosto platno zahteva nekaj pozornosti pri vzdrževanju. Šotora nikakor ne gre zapreti vlažnega, saj bo hitro plesniv. Danski Camp-let denimo ponuja bolj zračne šotore in tkanino, ki diha kot gore-tex membrana na anorakih, a za vsaj 2 tisočaka višjo ceno.
Za koliko denarja?
Šotorska prikolica je še vedno dvakrat ali trikrat dražja od najboljših šotorov. Freedom center smo uvoznik za šotorske prikolice Comanche. Pri nas boste za model Montana Explorer odšteli 6.800 evrov, lahko pa jo tudi najamete za 38 evrov na dan. Najem je mogoč tudi za manj kot teden dni.
Se spomnite legendarne “brakice”?
Hibrid med šotorom in klasično počitniško prikolico ni novost, saj so bili nekdaj kampi ob jadranski obali polni barvitih platnenih streh legendarnih brako šotorskih prikolic.
Spomini iz mladosti sežejo v romantične čase, ko so fički in stoenke preko zavojev Velebita vlekli prikolice z majhnimi kolesi in plinsko jeklenko na rudi.
Prikolica s skritim šotorom je bila dovolj majhna in lahka za takratno ljudsko motorizacijo ter hkrati z razprtim platnom dovolj velika za povprečno družino, pa še kakšnega bratranca ali sestrično za povrhu. Te počitniške ikone so do začetka devetdesetih delali v Makedoniji. Z razpadom nekdanje države je tovarna začela delati žeblje, prikupne “brakice” pa so počasi izginile iz kampov. Danes so zelo redke, a še vedno dobro služijo namenu.
